Foto: Leopold Kühne

Ivan Beaufils

Ivan Beaufils je pevec, pianist in zborovodja z Dunaja. Že kot otrok si je pridobil odrske izkušnje z nastopanjem v Dunajski državni operi, kjer je sodeloval v produkcijah Carmen, Tosca, La Bohème in Macbeth, pa tudi v otroških operah, kot je Pollicino. Od leta 2018 na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju študira naslednje glavne predmete: petje pri Elke Nagl, klavir pri Elisabeth Aigner-Monarth ter zborovsko dirigiranje pri Johannesu Hiemetsbergerju in Jordiju Casalsu. Leta 2023 je postal zborovodja dunajskega zbora Subchor.
V prepletanju tradicije in eksperimentiranja Beaufils prevprašuje stereotipna pričakovanja in vabi občinstvo k doživljanju glasbe z novih perspektiv. Kot kontratenor deluje na presečišču preoblikovanja konvencij klasične glasbe in odpiranja novih dimenzij. Kot glasbeni pedagog snuje družbene in ustvarjalne vsebine, ki prek transdisciplinarnih in improvizacijskih elementov spodbujajo živahne trenutke spontanosti in intuitivnega izražanja. Pri svojem umetniškem udejstvovanju se Beaufils še posebej osredotoča na delo s skupinami, improvizacijo in eksperimentalno glasbo.

Foto: Johanna Daab

Iris Dankemeyer

Iris Dankemeyer je študirala sociologijo in socialno psihologijo v Hannovru ter filozofijo in novejšo nemško književnost v Berlinu. Po zaključku študija leta 2008 je sprva delovala kot svobodna avtorica s poudarkom na glasbeni in kulturni kritiki. Med letoma 2013 in 2017 je na Svobodni univerzi v Berlinu opravljala doktorski študij iz filozofije. Nato je kot raziskovalna sodelavka poučevala v Halleju (Saale) in kot nadomestna profesorica v Hamburgu.
Leta 2020 je pri založbi Edition Tiamat izšla njena knjiga Die Erotik des Ohrs. Musikalische Erfahrung und Emanzipation nach Adorno [Erotika ušesa. Glasbena izkušnja in emancipacija po Adornu].
Je soupravljavka prizorišča West Germany v Berlinu. Iris Dankemeyer se v prostem času posveča tudi izvajanju čarovniških trikov in igranju namiznega tenisa.

Foto: Valentina Belej Son

Alja Klemenc

Alja Klemenc, slovenska dirigentka iz Cerknice, trenutno opravlja magistrski študij dirigiranja na Zasebni glasbeni univerzi Gustava Mahlerja v Celovcu ter podiplomski študij sodobnega repertoarja na konservatoriju Conservatorio della Svizzera italiana v Luganu.
Kot dirigentska asistentka je imela priložnost sodelovati pri izvedbi kompozicije My Melodies Helmuta Lachenmanna s Slovensko filharmonijo ter pri produkciji operete Netopir Johanna Straussa z Državnim simfoničnim orkestrom Soluna. V sezoni 2024/25 je bila povabljena k sodelovanju s Slovensko filharmonijo, kjer je skupaj z orkestrom in zborom izvedla kompozicijo Voie Vinka Globokarja ter dirigirala dela slovenskih skladateljev in skladateljic v okviru družinskega abonmaja.
Svoje znanje je Alja Klemenc izpopolnjevala na mednarodnih mojstrskih tečajih pri priznanih dirigentih, kot so Colin Metters, Douglas Bostock, Michalis Economou, Georg Mark, Günter Neuhold in drugi.

Leta 2022 je ustanovila Glasbeno društvo Alme Mahler in istoimenski ansambel, ki se posveča izvajanju klasične in sodobne glasbe v prenovljenih, inovativnih uglasbitvah. To glasbeno društvo si prizadeva nadaljevati dediščino nadarjene glasbenice z ustvarjanjem inovativnih in izobraževalnih projektov, v katerih se slikarstvo, literatura in arhitektura prepletajo z glasbo.

Foto: Thomas Lux

Martin Mettin

Martin Mettin je filozof, ki se osredotoča na estetiko, etiko ter filozofijo izobraževanja in družbe. Predava in raziskuje na Visoki šoli za humanistiko v Berlinu, v zimskem semestru 2024/25 pa je kot nadomestni profesor za kulturologijo poučeval tudi na Visoki šoli v Wismarju. Raziskovalno se trenutno ukvarja s podobo človeka v sodobni umetnosti. Po študiju na Svobodni univerzi v Berlinu se je raziskovalno izpopolnjeval na New School for Social Research in na Univerzi v Valencii. Leta 2019 je doktoriral iz filozofije na Univerzi Carla von Ossietzkyja v Oldenburgu.
Njegovi monografiji Echo im Sprachwald [Odmev v jezikovnem gozdu] (Berlin: Neofelis Verlag, 2019) in Kritische Theorie des Hörens [Kritična teorija poslušanja] (Heidelberg: J. B. Metzler, 2020) raziskujeta akustično dimenzijo filozofskega mišljenja. Za slednjo je leta 2021 prejel znanstveno nagrado fundacije Rosa-Luxemburg-Stiftung Sachsen. Martin Mettin je tudi avtor publicističnih člankov, piše namreč umetnostne kritike za TAZ in prispevke za spletni portal philomag.de. Poleg akademskega udejstvovanja vodi filozofske pogovore z otroki in si prizadeva za krepitev raziskovanja umetnosti v izobraževanju.

Foto: Apollonia Theresa Bitzan

Toni Schmale

Toni Schmale je v Hamburgu rojena kiparka. Do leta 2002 je igrala v nemški državni nogometni ligi ter za žensko nogometno reprezentanco Nemčije. Na Akademiji za likovno umetnost v Leipzigu je študirala medijsko umetnost, nato pa performativno umetnost pri Caroli Dertnig in performativno kiparstvo pri Monici Bonvicini na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju.
Toni Schmale je svoja dela predstavila na številnih samostojnih razstavah, med drugim v Kunstraum Dornbirn (Avstrija, 2024), basis e. V. Produktions- und Ausstellungsplattform (Nemčija, 2024), Mayday (Švica, 2022), Wiener Secession (Avstrija, 2017), Baltic Centre for Contemporary Art (Združeno kraljestvo, 2017). Poleg tega je sodelovala na mnogih skupinskih razstavah, na primer v Albertina Modern (Avstrija, 2024), Muzeju sodobne umetnosti Gradec (Avstrija, 2023) in Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu (Hrvaška, 2022). Udeležila se je več bienalnih dogodkov, med drugim Kijevskega bienala (Dunaj, Avstrija, 2023), RIBOCA3 (Riga, Latvija, 2022) in 3. bienala industrijske umetnosti (Labin, Hrvaška, 2020).
Za svoje umetniško ustvarjanje je prejela več nagrad, med drugim nagrado Birgit Jürgenssen (2011) in ugledno nagrado Msgr. Otto Mauer, ki jo podeljuje Dunajska nadškofija (2017).

Foto: Gerhard Maurer

section.a, Co-Kurator*innen, Projektorganisation

Od leta 2001 snujemo in organiziramo razstave ter projekte na stičišču umetnosti, družbe in znanosti. Z radovednim in razmišljujočim pristopom odpiramo prostor za dialog in nove vidike tako v muzejih kot v javnem prostoru. Osredotočamo se na vsebinski razvoj in produkcijsko izvedbo – od prve ideje do prostorske postavitve. Pri tem sodelujemo z zasebnimi, javnimi, institucionalnimi in neodvisnimi partnerji doma in v tujini. Toda ne glede na to, s kom sodelujemo in s čim se ukvarjamo, je rdeča nit vseh naših projektov veselje. V zadnjih 24 letih smo realizirali več kot 145 projektov, pri katerih je sodelovalo več kot 300 umetnikov in umetnic.
Kuratorski kolektiv section.a sestavljajo: Julia Bildstein, Katharina Boesch, Christine Haupt-Stummer, Andreas Krištof in Ina Sattlegger.

Foto: Mahler Foundation

Morten Solvik

Morten Solvik je norveško-ameriški muzikolog in mednarodni pedagog, ki živi na Dunaju. Diplomiral je iz glasbe in intelektualne zgodovine na Univerzi Cornell in doktoriral iz muzikologije na Univerzi v Pensilvaniji. Tema njegove disertacije je bil Gustav Mahler, raziskovalno pa se med drugim ukvarja tudi z Antonom Brucknerjem in Franzem Schubertom. Solvik od leta 1990 živi na Dunaju, kjer je poučeval na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti. Od leta 1999 dalje je imel ključno vlogo pri razvoju Oddelka za glasbo na Inštitutu za evropske študije na Dunaju, kjer je med letoma 2009 in 2022 zasedal položaj direktorja; odtlej opravlja funkciji dekana in Liaison to the Provost pri organizaciji IES Abroad. Deluje kot avtor, knjižni urednik, govornik, moderator in producent spletnih oddaj, sodeluje pa tudi pri radijskih in televizijskih produkcijah. Solvik je član upravnega odbora Mednarodnega društva Gustava Mahlerja in podpredsednik Mahlerjeve fundacije. Je sopobudnik in umetniški vodja Festivala Gustava Mahlerja v kraju Steinbach am Attersee ter – skupaj s Felicitas Thun-Hohenstein – Mahlerjevega foruma za glasbo in skupnost v Celovcu.

Foto: Felicitas Thun-Hohenstein

Felicitas Thun-Hohenstein

Felicitas Thun-Hohenstein je kuratorka, umetnostna zgodovinarka in profesorica na Inštitutu za umetnost in kulturne študije Akademije za likovno umetnost na Dunaju. Vodi številne raziskovalne projekte, kot sta Arhiv Cathrin Pichler za umetnost in znanost (CPA) in The Dissident Goddesses’ Network. Pri poučevanju, raziskovanju, predavanjih in razstavnih dejavnostih se osredotoča na sodobno umetnost, moderno umetnost, na umetnosti temelječe raziskave ter na feministično teorijo in umetniško prakso. Leta 2019 je bila kuratorka avstrijskega paviljona na 58. beneškem bienalu. Med drugim je predsednica kuratorija ustanove mumok – Museum Moderner Kunst Stiftung Ludwig Wien in članica upravnega odbora Galerije Cukrarna v Ljubljani. Felicitas Thun-Hohenstein je avtorica in urednica številnih besedil in publikacij. Je pobudnica in – skupaj s kuratorskim kolektivom section.a – umetniška vodja Mahlerjevega foruma za glasbo in skupnost s sedežem v Celovcu.

Foto: Melanie Lorencic – Melanie Photography

Tinkara Zupan

Tinkara Zupan je slovenska harmonikarica in skladateljica. Po končani glasbeni šoli pri Dejanu Mescu je šolanje nadaljevala pri Mateji Prem Kolar na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Trenutno študira harmoniko pri Romanu Pechmannu in kompozicijo pri Hakanu Ulusu na Zasebni glasbeni univerzi Gustava Mahlerja (GMPU) v Celovcu, za kar prejema štipendijo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
Poleg ukvarjanja z alternativnimi in konvencionalnimi vrstami notnih zapisov ter sodobno improvizacijo glasbenico zanimajo tudi interdisciplinarni umetniški pristopi. Avgusta 2024 je ansambel Schallfeld Ensemble na Poletni glasbeni akademiji za kompozicijo GMPU v Osojah premierno izvedel njeno kompozicijo IV Miniature za klarinet, harmoniko in kontrabas. Leta 2025 je bila izbrana za finalistko srečanja Young Composers Meeting, v okviru katerega je bila izvedena njena kompozicija za ansambel Orkest De Ereprijs.
Tinkara Zupan je prejela več nagrad, med drugim prvo nagrado in zlato plaketo na slovenskem tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG leta 2017, zlato nagrado na mednarodnem glasbenem tekmovanju Svirel leta 2018, drugo mesto in prvo nagrado na mednarodnem srečanju harmonikarjev PannoniAccordion leta 2022 ter prvo nagrado in posebno priznanje na Dnevih harmonike v Stainzu leta 2023.